KULTURNI DAN V SLOVENSKI PRESTOLNICI
V petek, 21. 11. 2014, smo se osmošolci in devetošolci odpravili na izlet v Ljubljano. Tega smo se vsi zelo veselili in nestrpno odštevali dni.
Končno je prišel petek! Z velikimi pričakovanji in z navdušenjem smo se odpravili na avtobus. Vozili smo se kar dolgo, vendar nam to ni bilo v breme. Končno smo prispeli v Ljubljano. Vsi smo bili navdušeni, saj nas je čakal kratek ogled Ljubljane. Najprej smo si ogledali novi del mesta. V tem delu se najbolj spomnim parlamenta. Na pročelju so bile podobe ljudi. Te podobe mi na prvi pogled niso pomenile nič posebnega, ampak ko sem nekaj časa poslušala vodičko, sem spoznala, da ima ta umetnina v sebi dobro misel. Ustavili smo se tudi pri Ljubljanski operi. Tudi ta je čudovita in zelo velika. Sprehajali smo se mimo številnih ambasad. Pogledali smo tudi krajšo predstavitev o Emoni, torej o Ljubljani v preteklosti. Takrat so v Emoni živeli Rimljani. Emona je imela obzidje in znotraj obzidja ogromno hiš, ki so bile običajno blizu skupaj. Bile so iz lesa in slame ter zelo visoke. Ker so bile hiše iz slame in lesa ter grajene tesno skupaj, se je večkrat zgodil požar. Nato smo si ogledali tudi Cankarjev dom. Vodička nam je povedala, da je bila v tistem času ta zgradba zelo čudna, saj je imela balkon, vendar tega arhitekt ni narisal sam. Ker je bil arhitekt učitelj, je dal svoj načrt učencem. Eden od učencev je, ne da bi arhitekt vedel, narisal zraven stavbe tudi balkon. Zaredi tega ta stavba takrat ni bila sprejeta. Ta arhitekt je bil Edo Ravnikar.
Po kratkem premoru smo se odpravili na ogled starega dela Ljubljane. Ustavili smo se pred Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK). Zanimiva se mi je zdela predvsem zato, ker je imela okna v obliki knjig. Nato smo odšli po celem starem mestu. Videli smo še veliko zanimivih hiš in raznih spomenikov. Sprehodili smo tudi po Tromostovju.
Nato nas je čakal še ogled Narodne galerije. Ta je bila čudovita. Vodiča sta nam natančneje opisala nekatere slike. Na zanimiv način sta nam opisala umetnost na Slovenskem. Ogled galerije je bil fantastičen in vsi smo se strinjali, da še v tako lepo urejeno stavbo nismo stopili.
Iz Ljubljane smo se zapeljali še do Kranja. Tam smo si ogledali hišo, v kateri je France Prešeren preživel svoja zadnja leta. Hiša je kar velika, ampak skromno opremljena. Ni bilo najboljše osvetljave in niti primernih pripomočkov za pisanje, zato smo bili presenečeni, da je napisal tako uspešne pesmi.
Po ogledu Prešernove hiše smo se razdelili v dve skupini. Osmošolci smo se preizkusili v igri Franceta Prešerna. V muzeju smo se ukvarjali s pisanjem na zanimiv način. Pisali smo z gosjim peresom. Vodička nam je razložila, kako je bil v tistih časih lepopis pomemben. Pisati so morali pisano in črke so morale biti rahlo nagnjene na desno. Poskušali smo pisati, kar se da čitljivo in lepo. Vsi smo bili presenečeni, saj nismo vedeli, da se v eno pesem vloži toliko truda. Medtem ko smo se mi ukvarjali z lepopisom, so devetošolci v stolpu plesali srednjeveške plese in peli pesmi takratnega časa. Imeli so se super, zabavali pa so se tudi. V petju in plesu so začeli hitro uživati. Prešernovo pesem Pevcu so posneli v rap izvedbi in se nato tudi poslušali. Na posnetku so si ogledali, kako so plesali za časa življenja našega največjega pesnika.
Ko se je zvečerilo, smo zadovoljno sedli na avtobus. Vsi smo bili pozitivno presenečeni. Vedeli smo, da bo izlet v Ljubljano dober, vendar v resnici je bil še boljši, kot smo si ga predstavljali!
Nuša Bračko
