V prvi polovici novembra se je na naši šoli odvijal prav poseben dan, ki smo ga poimenovali Sam svoj mojster. Na ta dan smo v dejavnostih sodelovali prav vsi učenci naše šole. Razdeljeni smo bili v različne skupine, kjer smo pomagali pri številnih dejavnostih. Nekateri izmed nas starejših smo bili razvrščeni tudi k tistim najmlajšim in jim pomagali pri njihovih delavnicah. Ideja je bila odlično zasnovana, saj smo lahko tudi mi sodelovali pri »popravljanju«, »posodabljanju«, »olepšanju« … naše šole.

Poslikali smo strojno lopo. Na fotografijah lahko vidite, kako prijetnejša je danes na pogled. V vrtcu smo z zaščitno barvo prebarvali vlakec, tako da bodo lahko vrtčevski otroci še dolgo uporabljali igrala. Izdelovali smo najrazličnejše igre: šah, štiri v vrsto, kača in lestev, človek ne jezi se. Danes igre že visijo na šolskih hodnikih in učenci se redno pridno igrajo z njimi. Igra človek ne jezi se je bila izdelana na tlakovce na šolskem dvorišču, da si učenci v rekreativnih odmorih in po pouku popestrijo čas. Naredili smo tudi hotel za žuželke. Da pa bi oživele tudi šolske stene, so učenke po vsej šoli zapisale razne misli in uganke. Drugi razred se že kar nekaj časa zvesto trudi s svojim vrtičkom, zato smo ga tokrat nekoliko dopolnili in posadili številne nove rastline. Pridelke so namreč že malo pred tem pobrali. Pobarvali smo tudi deske za ograjo okoli gredic, da bodo le-te zaščitene in zanimivejše na pogled. Zanje smo izdelali lesene napise, da bodo drugošolci natančno vedeli, kaj so na določeno mesto posadili. Narejeni so bili tudi novi napisi za vrata učilnic. Potrebno je še nekaj dela, potem pa bodo že viseli na svojih mestih. Nekateri učenci so urejali šolsko telovadnico, drugi pa skrbeli za naše lačne želodčke in pekli piškote. Spet drugi so izdelovali voščilnice ter škatlice za novoletni bazar.

Mislim, da lahko govorim v imenu vseh učencev, če rečem, da nam je bil ta dan posebej všeč. Vključeni smo bili v dejavnosti, ki so pripomogle, da je naša šola sedaj lepša. Ponosni smo, da smo v vsem tem lahko sodelovali in upam, da bomo vsi skupaj sedaj znali bolj ceniti šolsko lastnino.

Timotej Medved, šolsko novinarstvo