Jesen je čas, ko na številnih poljih v naši neposredni okolici dozorijo živo oranžne buče, zato smo se v skupini Vijolice odločili, da se pobližje srečamo z njimi in jih spoznamo. Tako smo jih najprej opazovali- male in velike, oranžne in zelene, okrogle in podolgovate. Nato smo jih tipali, vonjali in kotalili ter se tako z njimi tudi malce poigrali. Radovedno smo zrli v bučo, ki jo je vzgojiteljica presekala na pol, in ugibali, kaj neki se skriva v njej. Pomerili smo se tudi v trebljenju buč. Bučnice smo posušili in jih skrbno spravili za likovno snovanje. Seveda smo kaj kmalu ugotovili, da so pražene prav okusen prigrizek, ki je šel nekaterim med nami še posebej v slast. Ogledali smo si kratki film, ki je prikazoval dozorevanje buč na poljih in predelavo bučnic v bučno olje. Nekako nam ni bilo jasno, ko so v filmu bučno olje polivali po sladoledu in marsikdo med nami je bil mnenja, da tega sladoleda ne bi jedel. Z veliko vnemo smo se lotili degustacije bučnega olja, spoznali pa smo tudi pravljico Razbita buča in jo živahno dramatizirali. Za piko na i pa smo si v tednu otroka spekli tudi čisto pravo bučno rulado. Tako smo ugotovili, da so buče res zakon, pa naj bodo male ali velike, oranžne ali zelene, okrogle ali podolgovate, prav vse nam pridejo prav. Če ne drugače, ob noči čarovnič, ko iz njih nastajajo strašljive prikazni.

Otroci iz skupine Vijolice z vzgojiteljicama